»Svojega življenja v gledališču ne bi zamenjala za niča na svetu, kajti gledališče je življenje.«

»Ne vem, kaj bi počela s seboj, če se ne bi gibala ali pripovedovala zgodb ali prepevala. To je bistvo mojega življenja in res imam srečo, da lahko počnem, kar imam rada, in to celo v tem obdobju svojega življenja.«

»Ne bere kritik, sicer bi Dolores lahko investirala v nekaj vudulutk.«

»Čisto na začetku sem si resnično želel pisati za gledališče.«

»V meni sta – in mislim, da v vseh nas – dve ženski: Dolores in Conchita. Conchita je tista, ki pobere se lovorike, veste. Ona nastopa v vseh predstavah, ampak Dolores je tista, ki jo je pripravila do tega. In ona me drži na pravi poti, tako da poslušam Dolores. Upoštevam jo.«

»Neverjetno ponosen sem na Pepelko. Ni mi prinesla samo najbolj bleščečih recenzij v karieri, pač pa smo bili tudi na čelu ponovnega odprtja West Enda ter zagotavljali, da je gledališče ostalo relevantno in vredno poročanja.«

»Gledališče je zame prostor svobode. Želim, da je prostor svobode. Hočem, da je prostor svobode. In zahtevam, da je prostor svobode.«

»Nimamo velikih načrtov v smislu, da bi želeli imeti akademijo za gledališče v javnem prostoru, gre za to, da je neka specifika tega gledališča v javnem prostoru tako z ustvarjalnega kot produkcijskega vidika, trenutni sistem pa se s tem sploh ne ukvarja.«

»Pri iskanju prostorske postavitve sem imela težek premislek.«